{"id":1696,"date":"2023-01-13T12:39:00","date_gmt":"2023-01-13T12:39:00","guid":{"rendered":"http:\/\/stage.grzinic-smid.si\/?p=1696"},"modified":"2023-01-13T12:40:36","modified_gmt":"2023-01-13T12:40:36","slug":"arhiv-da-bi-lahko-izbrali-prihodnost%ef%bf%bc","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/stage.grzinic-smid.si\/?p=1696","title":{"rendered":"Arhiv \u2013 da bi lahko izbrali prihodnost"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n

Kdor ima danes mo\u010d in besedo, lahko izrisuje ter pojasnjuje preteklost \u2013 kdor ima nadzor nad razumevanjem preteklosti, usmerja tudi, kako si znamo zami\u0161ljati prihodnosti.<\/p>\n\n\n\n

\u201cImeli smo na\u010drt \u2013 in izhajali smo iz tega, da na\u0161e delo govori,\u201d opisuje filozofinja in nekdanja vodja \u0161tudentskega kulturnega in umetni\u0161kega centra \u2013 \u0160kuc Marina Gr\u017eini\u0107. Ta dr\u017ea je pre\u017eivela desetletja in \u017eivi naprej. Konec sedemdesetih in v osemdesetih letih 20. stoletja so najprej delali muziko, kulturni\u0161ka scena je komunicirala in ru\u0161ila zidove, zanimal jih je video in prestopanje mej. Tudi dobesedno, saj je \u017ee kmalu ljubljanska scena postala preozka in prezatohla za vse umetni\u0161ke intervencije. Tako so se vrstila potovanja na mednarodne festivale: z avto\u0161topom. \u201cImeli sva potna lista, ne pa denarja. Tega organizatorjem, ki so pla\u010dali za bivanje, ko sva enkrat prispeli, nisva govorili,\u201d se spomni Marina Gr\u017eini\u0107, kako sta \u0161li skupaj z Aino \u0160mid v Nem\u010dijo, pa na Nizozemsko, v Anglijo \u2026 \u201cOdlo\u010deni sva bili, da ho\u010deva videti druge stvari, kako delujejo mediji, kako se ustvarja zgodovina, kaj in kje je zatrta zgodovina \u2026\u201d<\/p>\n\n\n\n

Njun video Trenutki odlo\u010ditve<\/em>, ki nosi isti naslov kot film \u010de\u0161kega re\u0161iserja Franti\u0161ka \u010capa, najbolj znanega po re\u017eiji filma Vesna<\/em>,  je nastal iz delov originalnega scenarija, ki sta jih na\u0161li v arhivu, na platnu pa niso nikoli za\u017eiveli, saj so bili cenzurirani. Poiskali sta maskerko Berto Megli\u010d, ki je delala s \u010capom. \u201cRazumela je, kaj delava. Naredila nama je masko in trideset let po prvotnem filmu smo posneli 14-minutni video z \u017eensko glavno junakinjo,\u201d opisuje Marina Gr\u017eini\u0107 eksperimentalno subverzivno \u201cmelodramo\u201d iz cenzurirane vsebine, ki je nastala leta 1985. S \u0161e tremi izbranimi videi, ki sta jih naredili z Aino \u0160mid, gre za \u010detrti sklop arhivske zbirke Paralelne zgodovine opolnomo\u010denja in urbanosti Slovenije<\/a><\/em>, ki ga je konec lanskega leta zaklju\u010dila in predstavila filozofinja, zaposlena na filozofskem in\u0161titutu ZRC Sazu in profesorica dunajske akademije za likovno umetnost \u2013 ki je tudi ena od avtoric besedil na Me\u0161ancu, op. uredni\u0161tva. <\/p>\n\n\n\n

Arhiv, ki poudarja spominjanje in pomen kljubovanja pozabi, je nastal v sodelovanju z In\u0161titutom za novej\u0161o zgodovino, kjer omogo\u010dajo digitalizacijo in hrambo dokumentov v okviru Git repozitorija<\/a>, ter s sodelovanjem Jovite Pristov\u0161ek, Ane Cvek, Karin Konda, Ur\u0161ke Svetina in Mihaela Ojster\u0161ka. <\/p>\n\n\n\n

Digitalno arhivsko mesto, ki je v nastajanju, hrani tudi zapise zbornika, ki je nastal ob konferenci Zapu\u0161\u010dina napredne informatizacije<\/a><\/em> v Ra\u010dunalni\u0161kem muzeju. V njem so zapisali, da je v Sloveniji \u0161e ogromno \u201cprostora za izbolj\u0161avo na podro\u010dju hrambe, evidentiranja, konzervacije, restavriranja softverske dedi\u0161\u010dine in nenazadnje interpretacij in prezentacij za javnost\u201d. \u201cSoftver je minljiv, a obenem nesmrten v svoji ideji, udejanjanju \u010dlove\u0161ke iznajdljivosti, enkapsuliranju duha dolo\u010denega \u010dasa in vrednostnih sistemov dolo\u010dene skupine ljudi. Je izraz na\u0161e kulture. Je na\u0161a dedi\u0161\u010dina,\u201d so zapisali o \u201czgodovini\u201d, ki je nedavna \u2013 stara komaj nekaj desetletij. \u201cIzgublja pa se s svetlobno hitrostjo. Z vsako nadgradnjo uporabni\u0161kega sistema, z vsako novo generacijo strojne opreme. Zato je zdaj pravi \u010das, da se vpra\u0161amo, kaj bomo lahko pokazali zanamcem \u010dez naslednjih 50 let. Jim bomo brez istovetnih interaktivnih prikazov res lahko dovolj dobro razlo\u017eili, kako so nas kot dru\u017ebo oblikovale digitalne interakcije? Bomo kolektivno pozabili nanje?\u201d<\/p>\n\n\n\n

Del arhiva Paralelne zgodovine<\/em> so tudi vse \u0161tevilke revije Reartikulacija<\/a>. Brezpla\u010dna publikacija tik pred in med globalno dol\u017eni\u0161ko krizo, je izhajala od 2007 do 2010 in ponujala dragocen prostor kriti\u010dne misli onkraj v podalpju ustaljenih razmislekov \u2013 obra\u010dala se je na jug, dajala glas teoretikom in umetnikom iz nekdanje Jugoslavije in z afri\u0161ke celine. \u201cSedaj je vse dostopno in vse pozabljeno,\u201d je kmalu po predstavitvi arhiva Paralelne zgodovine<\/em> njegova idejna vodja opozorila na ujetost prostora slovenske \u201cjavnosti\u201d zaradi nadaljujo\u010de se prevlade vselej istih glasov, ki izrisujejo \u2013 ter posredno s tem omejujejo \u2013 javno-dru\u017ebeni razmislek. Tretji del arhiva \u2013 Izbrani \u010dasopisni teksti, kriti\u010dne refleksije, prezentacije, intervjuji<\/a><\/em> \u2013 je prepri\u010dana, da ka\u017ee odprtost, raznolikost in razgibanost javnega medijskega prostora Slovenije v preteklosti, ki smo jih do danes v veliki meri, navljub navidezno lahkotni dostopnosti vsega izgubili. <\/p>\n\n\n\n

Leta 2005 je filozofinja v \u010dasopisu Delo objavila \u010dlanek, v katerem je zapisala: \u201cZakaj se danes ka\u017ee potreba po pojmu arhiv in potreba po njem? Arhiv hkrati prina\u0161a tehni\u010dne, politi\u010dne in pravne pomene. Pomembno ga je razlikovati od izku\u0161enj spomina in tudi od pojma arheologija. Arhiv ni kartografija neke tehnologije, marve\u010d topografsko vzpostavljanje prostora. V arhivu vedno kaj manjka.\u201d  <\/p>\n\n\n\n

\u017de februarja 1990 pa je Andrej Ilc v \u010dasopisu Dnevnik zapisal: \u201cNeko\u010d je nekdo izjavil, da je pri nas civilna dru\u017eba spregovorila v jeziku rokenrola. In to je jezik, ki je po besedah Toma\u017ea Mastnaka, popolnoma tuj ve\u010dini novih slovenskih demokratov. Novim dru\u017ebenim gibanjem bo tako tudi v novih dru\u017ebenih razmerah izkazana milo\u0161\u010dina tolerance (ali pa \u0161e to ne), ki seveda nujno podrazumeva nekoga, ki toleranco izkazuje in dolo\u010da njene meje.\u201d<\/p>\n\n\n\n

***<\/p>\n\n\n\n

Aprila pred skoraj osmimi leti so se oblasti na ju\u017enoafri\u0161ki univerzi Cape Town uklonile pritiskom \u0161tudentk, \u0161tudentov in javnosti. Kip britanskega imperialista, rudarskega mogotca in okrutnega politika Cecila Johna Rhodesa je bil odstranjen z osrednjega mesta na obmo\u010dju univerze. Rhodes je leta 1896 izdal ukaz policijskim poveljnikom, naj pobijejo vse uporne doma\u010dine, ki jih lahko, in naredijo najve\u010d \u0161kode lokalnemu prebivalstvu, kot je mogo\u010de. Ju\u017enoafri\u0161ki umetnik in avtor Thuli Gamedze je v \u010dlanku Dekolonizacija kot umetni\u0161ko delovanje<\/a><\/em> opozoril na podobe, ki so \u0161e danes pre-vladujo\u010de, ki \u201csi podrejajo in so nasilne\u201d predvsem do tistih v na\u0161ih dru\u017ebah, ki ne vladajo in odlo\u010dajo. Mo\u010d protestov in zahteva #RhodesMustFall, pi\u0161e, sta povezali razli\u010dne skupine ustvarjalcev in ljudi. Ju\u017enoafri\u0161ki umetnik je njihov pomen prepoznal predvsem v tem, da se je odprl prostor za razmislek in mo\u017enost zami\u0161ljanja druga\u010dne dru\u017ebe, druga\u010dne univerze, druga\u010dnega sveta. Brez odmevov starih razmerij mo\u010di in izkori\u0161\u010danja. V tem prepozna Thuli Gamedze mo\u010d umetnosti in razmislekov, ki ne pristajajo na idejo umetni\u0161kih institucij, ki trdijo, \u201cda so ustvarjalnost specializirale v disciplino\u201d. Prepri\u010dan je, da je treba ustvarjalnost \u201codspecializirati, da se bomo lahko z njo zavestno igrali kot s politi\u010dnim orodjem\u201d. Nova domi\u0161ljija je zato zanj skupni projet, ki presega obsesivni individualizem zahodnih umetni\u0161kih praks, \u201cki so v samorefleksiji omejene na osebno in ne na pomen osebnega v odnosu do skupnega in do ve\u010djih sistemov mo\u010di\u201d. Prepri\u010dan je, da je mo\u010d ideje o padcu obstoje\u010dega presegla tudi poskus medijske podreditve: #RhodesMustFall se je preoblikovala v #FeesMustFall \u2013 v socialno-ekonomsko politi\u010dno zahtevo za ukinitev \u0161olnin in za nepla\u010dljiv \u0161tudij ter s tem v jasen protest zoper \u201cneenakost\u201d, ki jo krepi sedanja dru\u017ebena ureditev z obstoje\u010dimi ograjenimi sistemi podajanja in priznavanja znanj, idej, delovanj in spominov. <\/p>\n\n\n\n

Lisa Darms, ki je ustanovila zbirko Riot Grrrl<\/em> o feministi\u010dnih in punk mladinskih gibanjih z za\u010detka devetdesetih let dvajsetega stoletja, je skupaj s Kate Eichhorn uredila posebno izdajo revije Archive Journal<\/em>, posve\u010deno radikalnim arhivom. Radikalnost, pojasnjuje v uvodnem besedilu<\/a>, se lahko nana\u0161a na arhivirano vsebino, na delovanje ustvarjalcev arhivov ali na dogodke, ki se jih arhivira, na zbrane \u017eanre in dokumente ali pa na na\u010din, kako arhivist ali arhivistka zbere, uredi, opi\u0161e, ohrani in omogo\u010di dostop do arhiviranega materiala. Bistveno se ji zdi vklju\u010devanje, sodelovanje in predajanje nadzora na vseh stopnjah zbiranja, urejanja in predstavljanja dokumentov in gradiv. V arhivih vidi Lisa Darms tako stabilnost in trajanje kot neprestano spreminjanje: arhivi so fluidni, vedno nedokon\u010dni, nepopolni, so produktivni kaos, v katerega se vedno dodaja, v katerem se odkriva in ki ponuja nove vidike ter izku\u0161nje. \u201cSkoraj skrivna naloga arhivov je narediti stvari bolj zapletene in prepletene, slu\u017eiti kot protiute\u017e poenostavljanju in reduciranju, neskon\u010dnemu ponavljanju sloganov, ki so velik del tega, kar nam predstavljajo kot \u2018zgodovino\u2019.\u201d<\/p>\n\n\n\n

Pomen arhivov je danes jasen v razli\u010dnih skupnostih. \u201cBrez arhiva ni spomina,\u201d poudari Marina Gr\u017eini\u0107, da je tudi arhiviranje naloga, ki jo imamo in s katero se zoperstavljamo ter kljubujemo politikam izbrisov in poskusom dru\u017ebenih usmrtitev \u2013 nekropolitiki. Brez tega se pozabi na sekcijo za norost, na simpozije in fanzine, razmisleke, ki se zdijo moderni in aktualni tudi danes. <\/p>\n\n\n\n

V \u010dasu porajanja novih fa\u0161izmov in normalizacije starih fa\u0161isti\u010dnih idej izklju\u010devanja ter poudarjanja razlik raje kot skupnih \u017eelja in vseh okoli\u0161\u010din, ki nas povezujejo, arhivi delujejo hkrati pomirjujo\u010de in inspirativno. Italijanska senatorka, ki je pre\u017eivela nacisti\u010dno koncentracijsko tabori\u0161\u010d Auschwitz, Liliana Segre je v nedavnem intervjuju<\/a> dejala, da je dol\u017enost \u0161e \u017eive\u010dih, da govorijo o svojih izku\u0161njah in spoznanjih ter jih delijo. \u201cZgodovina in spomin sta prepletena, sta skupna dedi\u0161\u010dina \u010dlove\u0161tva. \u010ce dovolimo, da se spomin razkadi kot megla, bo svet zaklet \u2013 kot v Dantejevem peklu \u2013, da bo nadaljeval in nadaljeval z grozo(tami).\u201d<\/p>\n\n\n\n

Digitalni arhivi, dostopni vsem, so tudi vrnitev k eni od izvornih idej interneta: povezovati znanja in izku\u0161nje, jih nadgrajevati in deliti, narediti dostopne \u010dlove\u0161tvu. Naloga, ki jo na svoj, druga\u010den na\u010din opravljajo tudi javne knji\u017enice. Moira Donegan, kolumnistka \u010dasopisa Guardian, pi\u0161e<\/a>, da gre za ene tistih prostorov, kjer so vsem dostopna pretekla znanja in ustvarjalnosti \u2013 tam velja optimizem in spo\u0161tovanje do ljudi, ki ju velja vzeti s seboj v prihodnost. Prostori znanj, idej, radovednosti in izku\u0161enj, ki so odprti vsem, so \u201cprijaznost\u201d. <\/p>\n\n\n\n

Brez njih skupne prihodnosti ne bo.<\/p>\n\n\n\n

Kristina Bo\u017ei\u010d<\/a>

\n
Arhiv – da bi lahko izbrali prihodnost<\/a><\/blockquote>